Vlago v lučeh lahko posuši vsak, a stalno nabiranje je trši oreh
Kako resna težava je nabiranje vlage v lučeh? Velikokrat
zadostuje preprost trik, ki ga lahko izvede vsak. Če pa se vlaga vztrajno
nabira, so lahko posledice težje in dražje.
Podatki tehničnih pregledov
v Sloveniji kažejo, da ima okoli sedem odstotkov pregledanih vozil takšne ali
drugačne težave s svetili. Eden precej pogostih vzrokov za nastanek težav je
dolgotrajno učinkovanje vlage na sestavne dele žarometa oziroma svetilnih
teles.
Če so žarometi ali druga svetila vozila zamegljena od
znotraj, imajo vozniki to običajno za napako, kar pa ni nujno res, pravijo pri priznanem
proizvajalcu svetlobnih teles Hella. V nekaterih primerih je samo posledica fizičnega
pojava, ko z vlago nasičen zrak v soodvisnosti od temperature okolice od zunaj
skozi hladilne reže 'potegne' v notranjost svetilnega telesa. To opazimo kot
zamegljeno zunanje steklo. Ta pojav je pogostejši v hladnih mesecih in v
vlažnem vremenu.
V veliki večini primerov bo vlaga izginila že, ko bomo
prižgali luči in bo njihova toplota posušila zrak v notranjosti svetlobne
enote. Pri modernih avtih, ki imajo tudi glavne žaromete v LED tehnologiji, je
pojav zameglitve lahko trdovratnejši, ker te luči v smeri zunanjega stekla
oddajajo manj toplote kot 'halogenke' ali 'ksenonke'.
Če pa je zamegljevanje tolikšno, da se na steklu oblikujejo
vodne kapljice ali če se v spodnjem delu svetila celo nabira voda, gre zelo
verjetno za resnejšo napako. V takšnem primeru je treba preveriti tesnilo luči,
da ni poškodovano ter ga po potrebi zamenjati. Drugi obvezen ukrep pregled
prezračevalnih odprtin svetila, da niso slučajno zamašene.
Če se luč sama ni sposobna posušiti, je treba to opraviti
ročno. Najbolje s stisnjenim zrakom, ki pa mora biti čist. Nekateri si pomagajo
tudi s sušilniki za lase, a je treba biti previden, da ne pride do pregretja
materialov. Če se tudi po teh postopkih v svetilu še vedno nabira voda, je
težava resnejša in običajno terja obisk pri specializiranem serviserju, morda
tudi menjavo svetila.
Vlaga v notranjost velikokrat prodre tudi po kablih.
Najpogosteje gre za primere, ko so kabli na spojih nepravilno ali sploh niso
zaščiteni pred vlago. Ta lahko zato prek učinka kapilarnega dviga tekočin začne
prodirati med ovojnico in bakreno žico. Sčasoma to privede do korozije kabla,
ki ne zmore več prenašati elektrike.
Težava pri koroziji je, da je od zunaj zelo težko opazna in
nanjo običajno opozori šele natančen diagnostičen postopek, na primer, ko
odpove katera od svetlobnih funkcij. Korozija največkrat pusti posledice na
kablih, spojih med kabli, držal žarnic …
V GMT Avtodeli trgovinah najdete vsa potrebna nadomestna
svetila in njihove dele po najboljši kakovosti.
Foto: Freepik
