Na pomoč, lužica pod avtom!
Pojavijo se lahko tudi pri novejših avtih in njihovo
ignoriranje je lahko huda napaka. Nekatere pa so povsem normalne. Kako jih
razločevati?
Včasih ni bilo nič nenavadnega, če je izpod avta malo
kapljalo. Nekatere znamke so bile po lužicah na parkirišču in v garaži še
posebej znane, pa čeprav so bila vsa tesnila in vijaki na svojem mestu. Avto je
kljub temu povsem normalno deloval, le vsake toliko je bilo treba preveriti
nivo tekočine in jo doliti, največkrat motorno olje ali vodo.
Pri modernih avtih, kjer je učinkovito delovanje maksimalno
odvisno od pravilnih tlakov, razmerij in količin, pa je drugače. Vsako večje izgubljanje
vitalnih tekočin pomeni rdeč alarm, saj nakazuje na napake v sestavnih delih,
tesnilih ali tokokrogih. Do izteka pa ne prihaja samo zaradi napake na
materialu ali nepravilnega servisiranja, temveč tudi kot posledica zunanjih
dejavnikov. Med zelo pogoste krivce sodijo glodavci, ki lahko pregriznejo
gumene dele predvsem hladilnega tokokroga. Zelo pogoste so tudi poškodbe
oljnega rezervoarja ob trku z visokimi ovirami, kot so kamenje ali celo
robniki. Podobno velja za puščanje zavorne tekočine, ki je lahko posledica
trkov koles ob ovire.
Različni tipi madežev
Če gre dejansko za vitalne tekočine iz pogonskega sklopa,
tvegamo slabše delovanje motorja, zavor, klimatskega sistema ali pranja stekel,
zaradi nekaterih napak pride do pregrevanja in višje porabe, v primeru zavor
tudi do nevarnega zmanjšanja njihove učinkovitosti.
Da je v avtu začelo primanjkovati določenih tekočin,
naprednejši avtomobili na podlagi senzorjev sami opozorijo z opozorilnimi
lučkami, lahko pa to s pogledom pod motorni pokrov preveri vsak. Pri tem se je
treba ustrezno zaščititi pred nevarnostjo opeklin. Motorno olje s palico
preverjamo, ko je motor stal vsaj pet minut. Nivo hladilne tekočine kot tudi
tekočine za zavore pa je praviloma mogoče preveriti kar vizualno skozi delno
prozorno posodo in ob pripadajočih označbah. Nekoliko težje je za laika lahko pri
tekočini za pranje vetrobrana ali hladilnem sredstvu za klimatsko napravo.
Običajno se je treba skloniti in vir iztekanja locirati pod avtom.
Prepoznavanje izvora tekočine pod avtom je ključno za
odločitev, ali ga lahko še vedno lahko vsaj pogojno uporabljamo ali pa naj ga
ne vžgemo več. Vsak pa bi moral poznati nekaj osnovnih razlik v videzu tekočin.
Motorno olje: prepoznamo ga po temni, velikokrat
povsem črni barvi. Če bi ga otipali, bi bilo zelo mastno, smrdelo bi po
zažganem. Če je vir olja naše vozilo, potem je nadaljevanje vožnje s premajhno
količino lahko izredno škodljivo za motor.
Olje iz menjalnika, servovolana ali diferenciala: lahko je različnih barv, od zelo svetle do rumenkaste in temne. Gre za mazivno
tekočino, vonj je lahko nekoliko kiselkast. Preverimo s pogledom pod avtom, ali
kaplja iz predela menjalnika, črpalke za servo ali prenosa.
Hladilno sredstvo: moderne tekočine za hlajenje so
lahko različnih barv, od zelenkaste do rdeče in roza. Primerjajte barvo s tisto
iz hladilne posode.
Gorivo: bencin in dizel imata značilna zelo
intenzivna vonja. Običajno bencin hitro izhlapi in za seboj pušča samo značilne
mavričaste madeže. Puščanje goriva kaže na težave pri napeljavi za gorivo ali
celo rezervoarju.
Prozorni madež: lahko gre za različne tekočine.
Zavorna je na primer brezbarvna in ni mastna, a ima za razliko od vode vonj ter
ustvarja negativen občutek ob stiku s kožo. Poskusite jo primerjati s tekočino
v rezervoarju za zavore.
Druga možnost pa je, da gre v resnici samo za navadno vodo,
ki je posledica rednega in avtomatskega izmeta kondenza iz klimatske naprave
med uporabo. Še posebej poleti so takšne neškodljive lužice pod delujočimi
vozili povsem normalen in tudi najbolj pogost pojav od vseh naštetih.
Ne glede na to, za katero ključno tekočino gre, praktično ni
takšne, ki je ne bi lahko nadomestili z obiskom v vaši najbližji GMT Avtodeli
trgovini.
