Nasveti soferjem - Trgovine z avtodeli

Nasveti šoferjem

Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost.

Predpisi o zimski opremi

Zakon o varnosti cestnega prometa – ZVCP v 114. členu določa, da od 15.novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah (ko se ob sneženju sneg oprijemlje vozišča ali je vozišče zasneženo oz. poledenelo). Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost.

Odredba o ureditvi prometa na cestah v RS (Ur.l. št. 29/04) v teh pogojih prepoveduje vožnjo tovornih vozil s priklopnimi vozili ter vozil, ki prevažajo nevarno blago in za izredne prevoze.

Zimsko opremo določa Pravilnik o napravah in opremi vozil (Ur.l.št. 17/00 in 45/04).

Zimska oprema za vozila do skupne mase 3,5t:

4 zimske pnevmatike (M+S) z min. globino profila 3mm ali
4 letne pnevmatike z min. globino profila 3mm + snežne verige v priboru.
vse 4 pnevmatike morajo biti enake po velikosti, vrsti in zgradbi;
na isti osi istega proizvajalca, profila, hitrostnega razreda in nosilnosti
zimske pnevmatike so lahko nižjega hitrostnega razreda (največ za dva razreda) kot ga zahteva konstrukcijsko določena hitrost.

Izjema: v priobalnem območju (ceste od Kozine do Sečovelj) veljajo za zimsko opremo vozil tudi 4 letne pnevmatike z min. globino profila 1,6 mm (verige v priboru niso potrebne).

Zimska oprema vozila skupne mase nad 3,5t:

2 zimski pnevmatiki (M+S) na pogonskih kolesih z min. globino profila 3mm + lopata ali
4 letne pnevmatike z min. globino profila 3mm + snežne verige v priboru + lopata.

Izjema: v priobalnem območju (ceste od Kozine do Sečovelj) veljajo za zimsko opremo vozil tudi 4 letne pnevmatike z min. globino profila 1,6 mm (verige v priboru niso potrebne).

Zimska oprema vozil registriranih v tujini Zakon o varnosti cestnega prometa v 59. členu določa, da smejo biti v prometu na cestah po Sloveniji tudi tuja vozila, ki imajo brezhibne naprave in opremo, predpisano z veljavno mednarodno konvencijo o cestnem prometu. Zimsko opremo, predpisano za motorna in priklopna vozila registrirana v Republiki Sloveniji, pa potrebujejo le v primeru zimskih razmer. Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.

Katalizator je zelo pomeben avto del. Vozila z bencinskimi motorji, so zaradi svojega specifičnega delovanja velik onesnaževalec zraka. Razlog za to je nezadostno izgorevanje mešanice zraka in goriva, katera je potrebna za delovanje motorja.

Motor pri izgorevanju, poleg vode in ogljikovega dioksida, proizvaja tudi naslednje škodljive pline.

Katalizator

Kaj je katalizator?

Vozila z bencinskimi motorji, so zaradi svojega specifičnega delovanja velik onesnaževalec zraka. Razlog za to je nezadostno izgorevanje mešanice zraka in goriva, katera je potrebna za delovanje motorja. Motor pri izgorevanju, poleg vode in ogljikovega dioksida, proizvaja tudi naslednje škodljive pline:

CO – ogljikov monoksid (strupen)
HC – ogljikovodik (glavni povzročitelj ozonske luknje in smoga, je rakotvoren)
NO – dušikov oksid (glavni razlog za kisel dež in skupaj s HC povzročitelj ozonske luknje)

Katalizator pa ima nalogo zmanjševanja emisije navedenih treh elementov ter njihovo spreminjanje v nestrupen plin, zato ga imenujemo trostopenjski katalizator.

Naloga katalizatorja je zmanjševanje omenjenih strupenih plinov na najmanjšo možno mero. Za optimalno delovanje motorja je najboljše razmerje med zrakom in gorivom14,7 :1. To nalogo pa prevzema lambda sonda. V primeru da sistem pravilno deluje se vsebnost strupenih snovi v izpušnih plinih zmanjša tudi več kot 90%.

Definicija katalizatorja je torej ta, da je katalizator pospeševalec kemičnih reakcij. Njegovo delovanje omogoča sredica, katera je sestavljena iz plemenitih kovin (platina, paladij in radij)

Delovanje katalizatorja

Škodljivi izpušni plini, kot produkt delovanja motorjev z notranjim izgorevanjem, se v katalizatorju spremenijo v okolju bolj prijazno zmes ogljikovega dioksida (CO2), vode in dušika N2. To spremembo pa omogoča keramična sredica katalizatorja.
V ohišju katalizatorja, katero je narejeno iz nerjaveče pločevine, se nahaja keramično satje, oplemeniteno z platino, paladijem. Učinkovitost samega satja omogoča njegova fina zgradba, katere površina je primerljiva z velikostjo nogometnega igrišča. Preko tega satja ti plini pridejo v kontakt z plemenitimi kovinami, ter tako spremenijo svojo kemično sestavo iz škodljive v dokaj neškodljivo.

Lambda sonda:

Regulacijo optimalne mešanice zraka in goriva omogoča lambda sonda. Signal katerega pošilja v avtomobilski računalnik, le temu omogoča pravilno nastavitev ubrizgalnega sistema, da lahko ob vsakem trenutku pripravi najbolj primerno mešanico.

Pogoji delovanja katalizatorja:

Katalizator začne pravilno delovati po približno 200 sekundah delovanja motorja, ko izpušni plini segrejejo njegovo sredico na temperaturo od 250 do 270 C (odvisno od načina vožnje, ter lege katalizatorja v izpušnem sistemu).

Ohišje katalizatorja:

Zaradi visokih temperatur, ter težkih pogojev delovanja (voda, sol prah), in v želji po čim daljši življenjski dobi katalizatorja proizvajalci iščejo možnost izdelave ohišja iz čim boljših materialov. Zato je najbolj primerna nerjaveča pločevina, katera s svojo odpornostjo na korozijo ter prah ter minimalnim raztezanjem pri spremembah temperature, zadovoljivo zaščiti občutljivo sredico katalizatorja.Sredica je zelo občutljiva na vse vrste fizikalnih in kemičnih vplivov, zato je zelo pomembno tesnenje ohišja ter njegova občutljivost na mehanske poškodbe.

Katalizatorska sredica:

Materiali iz katerih je izdelana sredica so mešanica dveh oziroma treh plemenitih kovin, (platina, paladij in rodij).
Platina omogoča oz. podpira oksidacijo ogljikovodikov in ogljikovega monoksida.
Rodij zmanjšuje vsebnost dušikovih oksidov, obenem pa omogoča maksimalno izgorevanje plinov, v večini primerov ga je v vsakem

Vzroki napak delovanja katalizatorja

Mehanske poškodbe:

Močni udarci in vibracije s katerimi je obremenjeno vozilo, velikokrat pripeljejo do poškodb ohišja katalizatorja. Zaradi tega se poveča možnost poškodovanja njegovih notranjih delov ter s tem do uničenja katalizatorja. Materiali iz katerih so narejena ohišja proizvajalca ARVIN -MERITOR, pa nam zagotavljajo maksimalno zaščito pred omenjenimi težavami.

Starost katalizatorja:

Teoretično je življenjska doba katalizatorja enaka kot vozila na katerem je vgrajen. Toda različni pogoji vožnje in podnebnih okoliščin, lahko vplivajo na njegove tehnične lastnosti.

Zato je priporočljivo med rednim vzdrževanjem starejših vozil, posvetiti pozornost tudi pregledu katalizatorja. Njegovo pravilno delovanje najlažje ugotavljamo z vsebnostjo ogljikovih-oksidov (CO) v izpušnih plinih, ter njihovo količino primerjamo z količinami katere so predpisane. V primeru da so te večje je potrebno katalizator zamenjati.

Tesnenje:

Do naj pogostejših težave v zvezi z tesnjenjem pri katalizatorjih, pride na mestu kjer je pritrjena lambda sonda na katalizatorsko cev. Če na tem mestu prihaja do vstopa zraka v izpušni sistem se poruši pravilna mešanica zraka in goriva, saj sonda dobiva napačne podatke. Vzroki za do napako je lahko luknjica v cevi oz.pokvarjen priključek za sondo.

Napako lahko odpravimo z zamenjavo priključka ali pa z varjenjem luknjice, obvezno pa je v primerih varjenja potrebno odstraniti sondo, ker jo v nasprotnem poškodujemo.

Slabo delovanje motorja / slab vžig:

Predpogoj za dobro delovanje motorja ter obenem katalizatorja je zagotavljanje optimalne mešanice goriva in zraka. V primerih ko prihaja do slabega izgorevanja oz. napačnega vžiga motorja, se pojavi določena količina nezgorjenega goriva. Obstaja možnost da to gorivo pride v katalizator kjer se zaradi visokih temperatur ponovno vžge in izgori v njegovi sredici. Temperature katere se v tem primeru razvijejo poškodujejo nanose plemenitih kovin na satju in s tem nepopravljive poškodbe katalizatorja. V takem primeru je potrebno katalizator zamenjati.

Podobna nevarnost se pojavi v primeru vlečenja pokvarjenega vozila zaradi nezmožnosti vžiga motorja. Takrat tudi lahko pride do t.i. »zalitja motorja« in s tem do prehoda goriva v izpušni sistem.

Priporočila ob menjavi katalizatorja

Ker se katalizator po svoji funkciji in tehničnih lastnostih razlikuje od ostalih elementov izpušnega sistema avtomobila, je v primeru njegove zamenjave , potrebno navesti nekaj praktičnih priporočil.

po zamenjavi katalizatorja je potrebno pregledati emisijo izpušnih plinov
pred menjavo ugotoviti vzrok za okvaro katalizatorja, ter to predhodno odpraviti, da ne bi prišlo do ponovitve
ugotoviti ali so nosilci katalizatorja oz. motorja korodirani, ter to odpraviti pred namestitvijo novega
katalizatorja nikakor ne smemo odstraniti ter zamenjati z nekatalizatorskim delom
katalizatorja ni priporočljivo odstranjevati v primeru ko je potrebno zamenjati, le nek drug del izpušnega sistema
ob menjavi katalizatorja je tudi potrebno zamenjati vsa tesnila in gumi nosilce

Odgovori na pogostejša vprašanja

Kako pogosto je potrebno menjati katalizator?

Teoretično je življenska doba katalizatorja enaka kot je življenska doba vozila, vse pa je odvisno od pogojev v katerih deluje , ter v višini stopnje nevarnosti glede mehanskih poškodb. Povprečno pa ga je vozilu v času njegove uporabe potrebno enkrat zamenjati.

Ali katalizator deluje med krajšimi vožnjami?

Da katalizator v redu deluje, potrebuje za svoje delovanje temperaturo med 250 in 270 C, pa se v normalnih pogojih razvije po približno 200 sekundah delovanja motorja, ne glede na to ali se vozilo premika oziroma stoji.

Torej, pred doseganjem zgoraj navedenih pogojev katalizator ne deluje.

Ali lahko katalizator zažge suho travo pod vozilom?

Vsi deli izpušnega sistema avtomobila se med svojim delovanjem segrejejo do visokuh temperatur. Tako, da v nobenem primeru ni priporočljivo segret avto parkirati v visoki travi. Pri izhodi iz motorja izpušni plini dosegajo od 800 do 900 C temperature, zato kljub toplotni zaščiti katalizatorja, ni priporočljivo parkirati na mestih kjer je možnost vžiga podlage.

Zakaj večkrat izpušni plini iz katalizatorja smrdijo po pokvarjenih jajcih?
Ta pojav se opazi samo pri novih vozilih, oz. novih katalizatorjih in sčasoma izgine. Razlogov zanj pa je več, občasno je preveč žvepla v bencinu in tako v katalizatorju izgori s svojim značilnim vonjem, prav tako pride do tega pojava v primeru menjave prestav pri malo višjih obratih.

Kako hitro lahko vozimo po evropskih cestah?
Je v Nemčiji še vedno dovoljeno največ?

Za vas smo pripravili preglednico omejitev na posameznih cestah.

Omejitev hitrosti po evropskih cestah

Država	Avtoceste	Ostale ceste	Naselja
Albanija	110	80	40
Avstrija	130	100	50
Belgija	120	90	50
Belorusija	110	90	60
BIH	130	80	60
Bolgarija	120	90	50
Češka	130	90	50
Danska	130	80	50
Estonija	110	90	50
Finska	120	100	50
Francija	130	90	50
Grčija	120	90	50
Hrvaška	130	90	50
Irska	112	96	48
Islandija		90	50
Italija	130	90	50
Latvija		90	50
Liechtenstein	120	100	50
Litva	110	90	50
Luksemburg	130	90	50
Madžarska	130	90	50
Makedonija	120	80	60
Malta		80	50
Nemčija	130+	100	50
Nizozemska	120	80	50
Norveška	90	80	50
Poljska	130	90	50
Portugalska	120	90	50
Romunija	120	90	50
Rusija	110	90	60
Slovaška	130	90	60
Srbija	120	80	60
Španija	120	100	50
Švedska	110	90	50
Švica	120	80	50
Turčija	130	90	50
Ukrajina	130	90	60
V. Britanija	112	96	48
Črna Gora	130	80	50

Vzdrževanje klimatske naprave

Tako kot večino mehanskih sistemov je tudi klimatsko napravo treba redno vzdrževati. To ne velja le za starejše avtomobile, ampak tudi novejše – ko v avtu postane vroče kljub vklopljeni klimatski napravi, je namreč že prepozno in treba je zapeljati na servis.

Ker vseh lastnosti ni mogoče stlačiti v eno pnevmatiko se pnevmatike razlikujejo po namenu. Ene so za velike hitrosti, druge za težak tovor, ene za dolgo uporabo druge samo za par kilometrov, ene za poleti druge za pozimi, itd. Tudi uporabljajo se v različnih okoljih (letala, cestni promet, gradbeni stroji…)

Zato se razlikujejo po notranji zgradbi, dimenzijah in dezenu. V cestnem prometu je predvsem potrebno zagotoviti dober oprijem v različnih vremenskih razmerah. Dezen (profil) pnevmatike omogoča odvajanje vode v dežju in čiščenje pnevmatike v suhem vremenu. Tekalna površina je zato sestavljena iz kock različnih oblik med katerimi so kanali. Kanali so namenjeni vodi in nečistočam, ki jo odrinejo kocke. Avtodeli GMT ponujajo različne pnevmatike za osebna in motorna vozila.

Črno zlato-pnevmatike

Za okroglo reč, ki s svojim kotaljenjem omogoča premikanje vozila, v vsakdanjem življenju, pogovorno imenujete GUMA, čeprav je bolj pravilno (tako tehnično kot tudi slovnično) uporaba besede PNEVMATIKA.
Pnevmatike morajo v vseh topografskih, klimatskih in hitrostnih okoliščinah zagotoviti dober stik s podlago za prenašanje vzdolžnih (pospeševanje in zaviranje) in prečnih (vožnja v ovinek) sil.
Osnovne naloge pnevmatik so: prenos bremena, blaženje neravnin, prenos moči pri pospeševanju in zaviranju, prenos bočnih sil na ovinkih, dober oprijem na cesti. Poleg tega bi želeli še: majhno obrabo, odpornost na poškodbe, majhno porabo goriva, tih tek brez vibracij, nizko maso, itd.
Ker vseh lastnosti ni mogoče stlačiti v eno pnevmatiko se pnevmatike razlikujejo po namenu. Ene so za velike hitrosti, druge za težak tovor, ene za dolgo uporabo druge samo za par kilometrov, ene za poleti druge za pozimi, itd. Tudi uporabljajo se v različnih okoljih (letala, cestni promet, gradbeni stroji…) Zato se razlikujejo po notranji zgradbi, dimenzijah in dezenu. V cestnem prometu je predvsem potrebno zagotoviti dober oprijem v različnih vremenskih razmerah. Dezen (profil) pnevmatike omogoča odvajanje vode v dežju in čiščenje pnevmatike v suhem vremenu. Tekalna površina je zato sestavljena iz kock različnih oblik med katerimi so kanali. Kanali so namenjeni vodi in nečistočam, ki jo odrinejo kocke.
Pozimi je potrebno zagotoviti odvajanje plundre in dober oprijem v snegu, zato imajo zimske pnevmatike drugačen dezen. Ker so pozimi nižje temperature, je tudi zgradba zimske pnevmatike drugačna, tako da optimalno deluje pri nižjih temperaturah, ko letna ne izpolnjuje več dobro svojih nalog.

Gradnja pnevmatike

K pnevmatiki sodijo zračnica z ventilom, plašč in ščitnik. Pri poglobljenih platiščih uporabljamo ščitnik, ki je gumijast obroč, le še pri mopedih in motorjih, kjer pa moramo zračnico zaščititi proti kovičnim glavicam jeklenih žic. Pri plitvih platiščih ima pnevmatika pas za plaščne noge. Gumijasta zračnica mora ustrezati velikosti plašča. Polnjenje zračnice s stisnjenim zrakom poteka prek ravnega ali kotnega ventila. Plašč ima podlogo iz tkanine, ki jo imenujemo tudi karkasa, pri radialnih gumah tudi pas, vmesne plasti gume in tekalno ploskev (protektor) ter noge plašča z vloženim jeklenim jedrom.

Kotalna ploskev

Karkaso sestavljajo plasti gumirane kordne tkanine z viskoznimi, poliamidnimi (najlon), jeklenimi ali poliestrnimi vlakni. Plasti so položene druga na drugo, tako da vlakna potekajo diagonalno ali v ostrem kotu glede na smer vožnje, ali pa radialno, to je v pravem kotu na smer vožnje. Pas sestavlja več v gumo vloženih plasti iz jeklene žice, tekstilnih ali steklenih vlaken. Žice posameznih plasti se med seboj križajo. Pas je nad karkaso, vlakna v plasteh se med seboj križajo. Plašči za zelo visoke hitrosti imajo lahko tudi zapognjene pasove (slika 2), ker s tem povečamo stabilnost plašča.
Vmesne plasti so iz več plasti gumiranih vlaken in gumijastih blazin, ki blažijo udarce in zaščitijo karkaso.
Kotalna ploskev ima izdelan profil, pri katerem vzdolžni utori zagotavljajo stransko vodenje plašča, prečni pa prenašajo pogonske sile. Pri velikih hitrostih na mokrem cestišču se med plaščem in cestiščem ustvari vodni klin, ki prekine oprijem s cestiščem, tako da vozilo ni več mogoče krmiliti (akvaplaning). Nevarnost tega pojava zmanjša ustrezna globina pravilno oblikovanih utorov, ki lahko prevzamejo veliko količino vode in jo hitro odvedejo navzven. Zakonsko predpisana najmanjša globina utorov 1,6 mm v ta namen ne zadošča (trenutno v Sloveniji 1 mm za osebna vozila in 2 mm za tovorna vozila). Noga plašča ima nalogo trdno držati plašč v platišču, zato je izdelana zelo močno in zanjo uporabimo jeklene kable (žično jedro).

Kontaktna površina pnevmatik

Kontaktna površina večine pnevmatike je nekje velikosti človeške roke. Oblika kontaktne površine močno vpliva na vozne lastnosti in je odvisna od razmerja višine in širine pnevmatike. Nizkopresečne pnevmatike imajo kratek in širok stik s podlago, kar vozniku omogoča boljšo odzivnost, večjo stabilnost v ovinkih ter boljši oprijem, predvsem na suhih površinah. Visokoprofilne pnevmatike (na sliki levo) imajo ravno nasprotno obliko kontaktne površine. Podolgovata in ozka površina je porok za predvidljivo krmiljenje, udobno vožnjo ter posebno dober oprijem na zasneženih podlagah.
Velikost pnevmatike (plašča). Podatek o velikosti plašča obsega naslednji dve meri: širina plašča v colah ali mm in premer platišča v colah ali mm. Podane številčne vrednosti se ne ujemajo z dejansko velikostjo, zato moramo natančne vrednosti povzeti iz standardne tabele. Vse mere veljajo za napolnjene in neobremenjene pnevmatike.
Razmerje prereza. Različne vrste plaščev, npr. balonske plašče, plašče z nizkim prerezom, razlikujemo po razmerju med višino plašča H in njegovo nazivno širino B. Za označevanje plašča uporabimo oznako v odstotkih.

Oznake na pnevmatiki

Po predpisih ECE št. 30 (ECE = Economic Commission for Europe) mora imeti vsaka pnevmatika podatke (slika), ki jo označujejo. V prehodnem času se lahko uporablja tudi stari način označevanja.
Stranske oznake na pnevmatiki – razlaga.

Vzdrževanje pnevmatike

Sodobne pnevmatike posebnega vzdrževanja ne zahtevajo. Pomembno je le izogibanje luknjam, ostrim predmetom in robnikom, če že pa z majhno hitrostjo in pravokotno, da ne pride do mehanskih poškodb. Ostane samo skrb za pravilen tlak v pnevmatikah, ki je ključni dejavnik za varno vožnjo ter dolgo življenje pnevmatike. Tudi poraba goriva niha v odvisnosti od tlaka v pnevmatikah. Dobro je preveriti tlak vsaj enkrat mesečno s točnim merilcem tlaka. Tlak se preverja v hladnih pnevmatikah in ko nekaj časa niso bile rabljene.

Hramba pnevmatike: Pnevmatike brez platišč hranimo pokončno, drugo ob drugi, pnevmatike s platišči ležeče, eno na drugi.

Zakonski predpisi

Pnevmatike na vozilu morajo po velikosti, nosilnosti in hitrostni kategoriji ustrezati pnevmatikam, ki so v izjavi o ustreznosti vozila vpisane v rubriki “dovoljene pnevmatike” ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila (atest).
Na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3.500 kg, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti vse pnevmatike enake velikosti (če izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (radialne, diagonalne). Na isti osi pa tudi iste nosilnosti, hitrostnega razreda ter istega proizvajalca in dezena(vzorec tekalne površine).
Na vozilih z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti pnevmatike na isti osi enake vrste, zgradbe, velikosti, nosilnosti in hitrostne kategorije.
Globina kanalov v dezenu (merjena v glavnih kanalih) mora biti po obsegu in širini na pnevmatikah osebnih vozil ter njihovih priklopnih vozilih najmanj 1,6 mm, na motornih kolesih najmanj 1 mm in na drugih vozilih najmanj 2 mm.

Aquaplaning ali vodni klin

Pri vožnji v dežju je na cesti voda. Če vozimo s prilagojeno hitrostjo, vodo pnevmatike odrinejo izpod pnevmatike in v kanale dezena. Aquaplaning ali vodni klin je pojav, pri katerem pnevmatika nima več stika s cesto, ampak glisira po vodi. Nastane zato, ker se zaradi prevelike količine vode in prevelike hitrosti voda ne uspe umakniti stran od pnevmatike oz. v kanale pnevmatike.
Aquaplaning je odvisen od treh faktorjev. Prvi je količina vode na cesti, na katerega nimamo vpliva, lahko pa se ga zavedamo. Na dva imamo vozniki vpliv sami. Če so pnevmatike obrabljene, nepravilno napolnjene ne opravljajo optimalno svoje funkcije. Tretji faktor je hitrost. Pri dovolj veliki hitrosti in mokri cesti, pride do akvaplaninga ne glede na kvaliteto pnevmatik.

Veliko je odvisno tudi od kvalitete cest. Če so na cesti kolesnice, se ob dežju v njih nabere voda in do akvaplaninga pride tudi pri sicer primerni hitrosti. Če se rahlo premaknemo levo ali desno na voznem pasu ne bomo vozili po kolesnicah. Podobna situacija je pri spremembi prečnega nagiba ceste, ko velikokrat po cesti teče cel potok. Pri večji hitrosti pnevmatike tako velike količine vode ne uspejo izpodriniti in izgubijo stik s podlago. Tudi če je asfalt grob »požre« več vode kot gladek. Pri vožnji z grobega na gladek asfalt ni odveč previdnost.

Kaj storiti, če se nam zgodi akvaplaning? Če se le da nič. To se ne sliši kot dober nasvet vendar, če bomo zavirali ali ostro popustili plin, bomo drsenje (glisiranje) samo še povečali, močno zavijanje pa je lahko zelo nevarno, saj bo vozilo zavrtelo, ko bodo pnevmatike dosegle podlago. Najbolje je nežno popuščati plin in krmariti vozilo naravnost ne glede na to da to mogoče pomeni vožnjo v smer ki jo ne želimo. Smer bomo popravili, ko akvaplaninga ne bo več.

Lambda sonda vozilu ni samo ena od predpostavk za optimalno delovanje motorja, temveč je pomemben element in motorni del pri uravnavanju zakonsko predpisanih vrednosti izpušnih plinov. Zato poškodovana oz. pokvarjena sonda omogoča prekoračitev škodljivih snovi v izpušnih plinih vozila.

Poleg tega je sonda nameščena na delu izpušnega sistema, na katerem je podvržena velikim temperaturam, različnim mehanskim obremenitvam, kakor tudi močnim kemičnim vplivom, zato je to avto del, pri katerem je stopnja obrabe relativno velika.

Lambda sonda v motornem vozilu ni samo ena od predpostavk za optimalno delovanje motorja, temveč je pomemben element pri uravnavanju zakonsko predpisanih vrednosti izpušnih plinov. Zato poškodovana oz. pokvarjena sonda omogoča prekoračitev škodljivih snovi v izpušnih plinih vozila.

Poleg tega je sonda avto del nameščen na delu izpušnega sistema, na katerem je podvržena velikim temperaturam, različnim mehanskim obremenitvam, kakor tudi močnim kemičnim vplivom, zato je to element, pri katerem je stopnja obrabe relativno velika.
Beru-jev program lambda sond je zasnovan tako, da je namenjen mehaničnim delavnicam in trgovinam z nadomestnimi deli. Z 110 različnimi tipi lambda sond zagotavlja uporabo v preko 2300 vozilih različnih tipov.
Beru lambda sonde omogočajo enostavno ter učinkovito zamenjavo poškodovane sonde na vozilu, v skladu z predpisanim delovanjem vozila. Beru-jeve lambda sonde zagotavljajo vsem predpisanim lastnostim sondam katere vgrajujejo različni proizvajalci vozil, ter so enostavne za vgradnjo. Vse Beru lambda sonde so pakirane posamezno z vso napeljavo potrebno za vgradnjo.

Zakonski predpisi ki, omejujejo količino škodljivih snovi v izpušnih plinih vozil, zahtevajo dosledno upoštevanje postopka za njihovo zmanjševanje. Na osnovi tega, kar predpisuje zakonodajalec ter naraščanja zmogljivosti motorjev, že nekaj let uporabljajo vozila na osnovi »Otto« motorjev v zaprtem sistemu regulacijske zanke,v ta namen lambda sonde. Obenem sonda nadzoruje izgorevanje v samem motorju pri optimalni mešanici zraka in goriva, katere razmerje gorivo:zrak je, 1:14,7. Zaradi tega je količina škodljivih snovi v tem razmerju zelo nizka. Preostali del teh snovi pa se prečisti na svoji poti skozi tristopenjski katalizator. Pri tem je najpomembnejše da dosežemo čim višjo stopnjo kisika v skupni količini izpušnih plinov. Lambda sonda kontinuirano meri vsebnost kisika v izpuhu ter posreduje ta podatek kot količino v računalnik motorja, ki določa količino goriva in čas vbrizga. Posledično to vpliva na moč delovanja motorja ter stopnjo kisika.

Delovanje

Najbolj pogosto uporabljamo lambda sonde skupaj z keramičnim merilnim elementom iz cirkonijevega oksida. Zunanja in notranja stran keramičnega elementa sta spojena skupaj, z prepustnim slojem platine kot elektrode. Pri temperaturi cca 300C, postane keramika prepustna za kisikove ione. V tej situaciji je zunanja stran elementa obdana z izpušnimi plini, notranja pa z okoliškim zrakom, zato da v primeru potencialne razlike med optimalnim razmerjem, z pomočjo napetostnega skoka postavi vrednost kisika v dovoljeno mejo.
Za čim hitrejše doseganje delovne temperature je na nekaterih vozilih dodatno vgrajeno predgrelno telo iz keramike.

Preverjanje delovanja

V primeru okvare lambda sonde je onemogočeno pravilno delovanje vozila. Povečana poraba goriva, vozne lastnosti, nepravilna emisija izpušnih plinov, so lastnosti katere očitno kažejo na to. Pokvarjeno lambda sondo moramo v vsakem primeru zamenjati.
Z osciloskopom lahko izmerimo še vgrajeno sondo. Pri tem mora biti motor nastavljen po proizvajalčevih navodilih ter biti segret na delavno temperaturo. Lambda sonda namreč začne delovati šele pri cca 300C.
Povezava sonda/krmilna naprava ne sme biti prekinjena, kajti priključek osciloskopa omogoča dostop do specialne preizkusne naprave. Pravilno delovanje sonde ugotovimo z merjenjem napetosti, katero ugotavljamo med delovanjem motorja v območju vrtljajev 2100 o/min in izmerimo z digitalnim voltmetrom. Napetost na osciloskopu na mora pokazati razpon med 200mV in 800mV. Pri tej meritvi je zelo pomemben tudi čas, ki poteče med spreminjanjem napetosti. Nekako tipičen čas za to je 300ms.
V primeru, da nam naprava pokaže konstantno napetost oziroma počasnejši reakcijski čas variacij, je to pokazatelj okvarjene sonde.

Optični pregled

Pri vizualnem pregledu rabljene lambda sonde lahko tudi ugotovimo njeno stanje. Pri vizuelnem pregledu ni dovolj da pogledamo dele kateri se vidijo, kot so priključki, napeljava ter ohišje, temveč je potrebno preveriti tudi elemente, kateri so zaradi vgradnje očem skriti, to so: zaščitno ohišje in senzorski elementi.
Naj naštejemo nekaj primerov poškodb v katerih moramo sondo obvezno zamenjati:

Zaščitno ohišje je močno korodirano, kar pripelje do zamašitve. Zaradi tega se zmanjša reakcijski čas ter tako ni več zagotovljeno normalno delovanje sonde, potrebno je zamenjati sondo. Možen vzrok je premastno gorivo oz. mešanica z zrakom < 1, ali poškodovan grelec sonde.
Bleščeče obloge na zaščitnem ohišju sonde nakazujejo uporabo osvinčenega goriva. Svinec poškoduje z platino prevlečene dele sonde in katalizatorja. Uporaba osvinčenega goriva je dovoljena samo z souporabo posebnih dodatkov. Če se zgoraj omenjena težava kljub temu pojavi, je potrebno sondo zamenjati.
Če je zaščitna cev bela oziroma zelo svetlo sivo obložena, pomeni da je v prostor prišlo izgorelo olje oziroma določeni dodatki goriva.

Sondo je potrebno zamenjati ter njen prostor temeljito očistiti.

Navodilo za montažo

Vozila so opremljena z lambda sondami katera, če so v dobrem stanju zagotavljajo optimalno delovanje vozil ter s tem manjšo porabo goriva in boljšo zaščito okolja.
V primeru poškodovane sonde vozilo prekorači dovoljeno emisijo izpušnih plinov. Pokvarjene lambda sonde zamenjajte le s tistimi, katere so navedene za določene tipe vozil in jih boste našli v Beru katalogu, pred tem pa upoštevajte naslednja navodila:

Ne uporabljajte poškodovane oz. neustrezne lambda sonde
Zavarujte se, da priključni kabel ni poškodovan oz. obrnjen
Pred montažo namastite navoje lambda sonde z grafitom. Lambda sonda se sme vgrajevati le z namaščenimi navoji. (izključeni so modeli: OZU 023, OZU 025 in OZU 107)
Merilni deli sonde (keramika) ne smejo priti v stik z vodo, mastjo, čistilni sredstvi ter sredstvi za zaščito proti rjavenju.
Pazite da priključni kabli ne bodo prišli v stik z vročimi oz. gibljivimi deli (npr. deli izpušnega sistema, turbo polnilnik, jermena, ventilator) prav tako preprečite kontakt z ostrimi predmeti.
Pazite da pri navoju M18 x 1,5 ne presežete momenta pritezanja od 40 – 52Nm.
Nikoli ne uporabljajte osvinčenega goriva oz. dodatke kateri vsebujejo razne težke kovine in silikone.

Pri montaži BERU lambda sond, vas naprošamo da upoštevate naslednja navodila:
Pri lambda sondah katere imajo originalni priključni konektor
1. Ugasnite motor
2. Odklopite akumulator
3. Priključek pokvarjene sonde odstranite
4. Odstranite pokvarjeno lambda sondo
5. BERU lambda sondo po predpisanih navodilih ter navoru vgradite, pazite na moment navora izključeni so naslednji modeli OZU 023, OZU 025, OZH 107.
6. Električni priključek na lambda sondo ponovno namestite
7. Akumulator ponovno priključiti

Pri lambda sondah brez priključnega konektorja
1. Motor ugasnite
2. Odklopite akumulator
3. priključek pokvarjene sonde odstranite
4. Odstranite pokvarjeno lambda sondo
5. Kabelski priključek skupaj z novo BERU univerzalno sondo, pozorno poglejte barve na kablih, vgradite.

POZOR: vgrajujte samolambda sonde katere imajo enako barvo kablov kot jih ima originalna lambda sonda.
Lambda sonda z enim (1) kablom:
1x črna – signal za krmilno napravo
Lambda sonda z tremi (3) kabli:
1x črna – signal za krmilno napravo
2x bela – signal za napetost grelnega telesa
Lambda sonda z štirimi (4) kabli:
1x črna – signal za krmilno napravo
2x bela – signal za napetost grelnega telesa
1x zelena – ozemljitev
6. BERU univerzalne sonde namestite v namaščeno ohišje upoštevajoč zgoraj navedena navodila in moment navora.
7. Električne priključke namestite
8. Akumulator ponovno priključite