B2B trgovina

GMT Trgovine z avtodeli Servis. Znanje. Moč.

GMTECO / GMTIND

Nekatere iskre so preprosto boljše

Naj ob menjavi vzamem klasično nikljevo vžigalno svečko ali raje takšno v izvedbi s platino? In ali so vžigalne svečke z iridijem res vredne dodatnega denarja?

Vžigalne svečke so rezervni del, na katerega praviloma le redko pomislimo. A ker imajo vitalno vlogo za učinkovito delovanje bencinskega motorja, jih je treba menjati v rednih intervalih. Zaradi izrabljenih ali poškodovanih svečk pride do nepravilnega izgorevanja mešanice v valju, kar se opazi po nemirnem delovanju motorja v prostem teku, povečani porabi bencina in primanjkljaju moči. Slabe svečke so lahko vzrok za prižig opozorilnih lučk na armaturi, v najslabšem primeru pa pride do poškodb motorja.

Osnovni pogoj pri menjavi je, da mora svečka ustrezati toplotni vrednosti, kot jo je predvidel proizvajalec vozila. Nepravilna toplotna vrednost bo pomenila, da se bo svečka lahko pregrevala ali pa na drugi strani ne bo dosegala delovne temperature in bo prav tako prihajalo do nepravilnega vžiga mešanice. "Vroče" svečke so primerne za motorje z nižjim kompresijskim razmerjem, "hladne" pa za zmogljive motorje, ki uporabljajo visokooktansko gorivo. Večina motorjev v vozilih pa uporablja "srednji" toplotni razred svečk. Proizvajalčevih navodil se je treba obvezno držati tudi glede dolžine in širine navoja ter razmaka med glavno in stransko elektrodo. Razlike so tudi pri izvedbi tesnila.

Svečke se razlikujejo tudi po številu stranskih elektrod – lahko imajo samo eno ali pa celo do štiri. Več elektrod pomeni daljšo življenjsko dobo, saj je zaradi možnosti "izbire" lokacije iskre obraba materiala manjša. Svečke z več elektrodami so predvsem primerne za motorje s težje dosegljivimi mesti, ki zahtevajo več delovnega časa v mehanični delavnici in posledično denarja.

Več možnosti izbire pa ima kupec glede materiala izdelave, kjer pa so so tudi razlike pri delovanju svečk in posledično motorja lahko največje. V osnovi poznamo tri tipe, vsak ima prednosti, pa tudi slabosti.

1. Nikelj svečke

Poznamo jih tudi po izrazih bakrene ali klasične. Gre za osnovni tip svečk, pri katerem je kot glavni material za elektrodo uporabljena zlitina niklja z dodatkom bakra. So najcenejše svečke, a bodo v večini vozil delale povsem v redu. Njihova slabost je krajša življenjska doba, saj se elektrode najhitreje obrabijo. Priporoča se menjava po nekako 30 tisoč prevoženih kilometrih. Te svečke so tudi dimenzijsko največje, ker ima v primerjavi z ostalima tipoma slabše prevodne sposobnosti pri ustvarjanju iskre.

2. Iridij svečke

So najdražje med vsemi. Razlog je uporaba dragocenega materiala iridija za elektrodo. Gre za izredno trden material in je odporen tudi proti kemijskim vplivom. Glavna elektroda je zato lahko zelo tanka. Ker je hkrati to zelo prevoden material, svečka potrebuje manjšo napetost za generiranje iskre. Nekatere izvedbe, znane kot double iridium, imajo tudi del stransko elektrodo iz iridija, zato je vžig mešanice še učinkovitejši. Iridij svečke imajo zelo dolgo življenjsko dobo, menjajo se po okoli 120.000 prevoženih kilometrih. Nekatera novejša in bolj zmogljiva vozila jih imajo že tovarniško vgrajene, uporabljajo jih tudi v svetu motošporta. Kot že omenjeno, je njihova glavna slabost nekajkrat višja cena. Nekateri proizvajalci svečk imajo v ponudbi iridij svečke, ki se priporočajo za avtomobile, predelane na LPG.

3. Platinum svečke

Gre za srednjo pot v zmogljivosti in ceni med zgoraj navedenima vrstama. So osnovni zasnovi so precej podobne nikelj svečkam, imajo pa konico glavne elektrode iz odporne platine. Elektroda je zato tanjša, svečka pa je sposobna delovanja pri višjih temperaturnih obremenitvah, kot so na primer bolj športni modeli. Takšne svečke imajo bistveno daljšo življenjsko dobo in se po intervalu menjave kosajo celo z iridij svečkami, je pa res, da niso tako učinkovite. Vseeno je njihova nižja cena za marsikoga sprejemljivejša. Poznamo tudi double platinum izvedbe z dodatno uporabo platine.