Mnogi vozniki imajo med vožnjo navado, da eno roko ves čas počiva na prestavni ročici. Čeprav se zdi položaj udoben in povsem neškodljiv, mehaniki opozarjajo, da lahko dolgoročno prispeva k hitrejši obrabi menjalnika.
Že majhna teža roke na prestavni ročici se prek mehanizma prenese na vilice za prestavljanje in druge notranje dele menjalnika. Ti so zasnovani tako, da delujejo le med menjavo prestav, ne pa pod stalno obremenitvijo med vožnjo.
Če se to ponavlja vsak dan, lahko pride do pospešene obrabe posameznih komponent. Posledice se običajno pokažejo šele po več deset tisoč kilometrih, ko začne prestavljanje postajati manj natančno ali pa se pojavijo nenavadni zvoki iz menjalnika.
Draga napaka zaradi slabe navade
Sodobni ročni menjalniki so zelo vzdržljivi, vendar popravila notranjih delov niso poceni. Obrabljene prestavne vilice ali drugi elementi pogosto zahtevajo razstavljanje menjalnika, kar pomeni visok strošek dela in rezervnih delov.
Prav zato proizvajalci in servisni strokovnjaki priporočajo, da voznik po vsaki menjavi prestave obe roki vrne na volan. Prestavna ročica ni naslon za roko, ampak upravljalni element, ki naj bo obremenjen le takrat, ko je to potrebno.
Za daljšo življenjsko dobo
Čeprav se zdi razlika nepomembna, lahko pravilna drža rok pomaga podaljšati življenjsko dobo menjalnika. Roka naj bo na prestavni ročici le med prestavljanjem, preostali čas pa naj ostane na volanu. Gre za preprosto spremembo vozniške navade, ki lahko dolgoročno prihrani marsikatero neprijetno in drago servisno popravilo.
Noga počiva na sklopki?
Še ena navada voznikov je stalni pritisk na stopalko sklopke. Tudi to lahko občutno pospeši obrabo sklopke in privede do dragih popravil. Ko se kolona premika le nekaj metrov naenkrat, veliko voznikov avtomobil počasi »plazi« naprej tako, da pedal sklopke ves čas držijo delno pritisnjen. Takšna vožnja na polovični sklopki je sicer uporabna pri speljevanju ali natančnem manevriranju, ni pa namenjena dolgotrajni vožnji.
V tem položaju se lamela sklopke ne oprime popolnoma vztrajnika, zato med njima prihaja do stalnega drsenja. Posledica so višje temperature, hitrejša obraba tornih površin in postopno zmanjševanje učinkovitosti celotnega sklopa.
Fotografija: Pixabay
