Serviserji v zadnjih letih zaznavajo veliko rast v segmentu popravil platišč. Vzrok je, da jeklenih platišč skoraj ni več, njihova oblika, vse večja velikost platišč in uporaba nizkopresečnih gum. Največ se poškodujejo med parkiranjem in pri vožnji čez udarne jame.

Medtem ko med parkiranjem ob udarcu ali drsanju ob robnik nastanejo več ali manj lepotne poškodbe, pa se pogosto pri vožnji čez udarne jame platišče tudi zvije, kar voznik občuti s tresenjem volana. Platišča lahko ravnajo, s posebnimi stroji pa stružijo robove, ki postanejo spet gladki, brez prask. Možno je popraviti poškodbe do dva centimetra od roba platišča. Ker se robovi brusijo je vsako platišče možno popravljati največ dvakrat.

Če je poškodba nastala na sredini platišča, je treba odstraniti barvo, platišče popeskati in ga na novo pobarvati. Postopek peskanja in barvanja se največkrat uporablja zaradi oksidacije platišča in luščenja barve. Tovrstne poškodbe velikokrat nastanejo v zimskem času, ko tujek poškoduje platišče. Zaradi soljenja cest v poškodbo prodre sol, posledično pa pride do oksidacije platišča.

Vozniki se za jeklena platišča še vedno odločajo v zimskem času, vendar pa so proizvajalci platišč v ta namen izdelali aluminijasta platišča, ki imajo več slojev laka in tako preprečujejo poškodbe zaradi zunanjih dejavnikov. To so platišča, ki so praviloma klasičnih oblik, nimajo pa drobnih krakov, zato so priročna za čiščenje in imajo izjemno obstojno barvo. Dodajo jim več slojev barve, zaradi česar težje oksidirajo in se ne luščijo.